Tradicionalna kitajska medicina (TKM)se loteva zdravljenja bolezni precej drugače kot sodobna zahodnjaška medicina: poglavitno pozornost namenja razlagam o funkcionalnih spremembah, ki naznanjajo organske motnje. Temelj je teorija o petih elementih, petih notranjih organih, petih letnih časih, petih barvah, petih okusih, petih telesnih odprtinah, itd.
TKM skuša zdraviti bolezni po skrivnostnih povezavah znotraj in zunaj telesa, tako imenovanih kanalih – meridijanih, ki predstavljajo poti, po katerih se pretaka življenjska energija. Kitajci imenujejo to energijo či (qi), v slovenščini bi jo lahko imenovali bioenergija.
Teorija petih elementov ali petih transformacij je vodilo pri energijski sistematiki bioenergetskega holističnega pristopa tako pri diagnosticiranju kot pri terapijah. Možnost, da določen element in v njem določen meridijan, ki se testira kot oslabljen, energetsko šibek, lahko podpremo in zaščitimo s pomočjo specifične energijske terapije, je pomemben korak k zares uspešni in trajni stabilizaciji bio-kibernetičnega regulacijskega sistema telesa.