Antimikrobni učinki srebra so že dolgo znani:
- stari Grki so uporabljali srebrne posode za daljše shranjevanje vode,
- stari Rimljani so uporabljali srebrne posode za shranjevanje vina,
- v 19. stoletju so se srebrove spojine uporabljale zaradi antimikrobnih učinkov,
- od l.1930/40 naprej, po odkritju antibiotikov, se uporaba srebra zmanjšuje,
- v medicino se vrača v 70. letih za zdravljenje opeklin,
- po letu 2000 se z razvojem nanoznanosti srebro ponovno začne uporabljati v večji meri.
- Po podatkih Znanstvenega odbora za porajajoča se in novo prepoznana tveganja, Evropske komisije (Scientific Committee on Emerging and Newly Identified Health Risks, SCENIHR) se koloidno srebro razširja na različna področja uporabe: od impregniranja športnih in vojaških oblačil, pohištva, hladilnikov, pralnih strojev, do uporabe v elektroniki, v kozmetiki, pri čistilih, kot dezinfekcijsko sredstvo za pitno vodo in prostore. Ugotovljena je bila uporaba pri igračah, pri materialih v stiku z živili, za zdravljenje opeklin in različnih dermatoloških bolezni.
- V Evropski uniji uporaba koloidnega srebra za prehranska dopolnila, kot aditiva pri plastičnih materialih v stiku z živili, za igrače in za nobena zdravila (zaradi pomanjkljive varnosti, kakovosti in učinkovitosti ter nesprejemljivega razmerja med koristjo in tveganjem), NI DOVOLJENA.
Vir: NIJZ